Ne bi verjel, če ne bi videl na lastne oči. Če ne bi izkusil v lastnem šporhetu.
Stvar je bila taka: drva smo naročili v Vipavi, uradno, z dostavo, nacepljena, nažagana, tako kot lani, samo letos na visokih paletah. Dostavljeno pred vrata, nacepljeno dosti bolj na drobno kot lani, bukev, mogoče tudi kakšna akacija vmes, ne morem se pritožiti. Ko sem jih nosil v drvarnico, sem opazil, da je na nekaterih drvih bila rdeča značka iz trde plastike. Ta drva so iz Romunije! Pri vsej sečnji med Postojno in Vrhniko, po požledu, po podlubnikih (dobro, res ne na bukvah), pri vseh nanoških gozdovih, so naša drva prepotovala kompleten Balkan – kako je to sploh mogoče? Zdrava pamet se je očitno uklonila ekonomiji.
Ta drva so sicer bila videti strašno fina, dokler nisem opazil, da so nekatera (ne tako redka) posuta s pikami, ki so bile plesen. Plesniva drva? Ja, tudi to se zgodi. Vlaga? Kupil sem merilnik vlage v lesu in izmerjena vrednost vlage je bila v povprečju 27 %. Precej vode sem torej zložil v drvarnico. V peči pa… gasilska drva: ko jih daš v peč, se ogenj spremeni v tlenje, iz peli pa se sliši cvrčanje vode, ki na površini drv počasi vre.
Enkrat kasneje smo dobili reklamo za eno od velikih podjetij, ki prodaja vse za gradnjo in dom. Prodajali so navadna drva in posluha drva. Glede na to, da so bila polsuha dražja, predvidevam, da so bila navadna drva mokra. Po moji kmečki logiki bi morala biti navadna drva suha, če so polsuha, pa bi morala biti cenejša. Ampak pri nas je narobe svet, kot da smo v kakšni risanki, v katero smo padli ne ve se kdaj.
P.S.: Ko smo načeli zadnji kubik, sem naletel na značko, ki je bila dokaj čitljiva. Pisalo je ŠG Romanija, ne Romunija. Šumsko gazdinstvo Romanija je ena od enot podjetja Šume Republike Srpske. Torej ne gre za romunska drva, pač pa za romanijska. Romanija je pogorje vzhodno od Sarajeva. Še vedno pa je nenavadno, da pri tem, ko so gore drv pred postojnskimi vrati, kupujemo bosanska drva. Pa če cvrčijo, ali pa če ne. (maj 2017)
Mojih 12 klarnic 