Breskev polni koši

Letos smo imeli srečo z vremenom, ker je bila pomlad dovolj suha, da se kodravost ni kaj dosti razširila po breskvah. Obe vinogradniški breskvi sta bili polni – ne da so se veje šibile, ampak lomile so se, čeprav smo jih podpirali s koli, kolikor se je dalo. Žal breskve z enega od dreves ne gredo od peške, z drugega pa (kalanke). Tako so s prvega drevesa predvsem za marmelado, z drugega pa predvsem za kompot. Res, letos je bilo obojih bistveno več kot jih bomo lahko pojedli v naslednjih par letih, ampak saj ko je vkuhano, počaka, pa še kdo ve, kaj bo naslednje leto: mogoče pa ne bo nobene breskve in bodo kozarci v kleti prav prišli.

Obe ‘odporni na kodravost’ sta se pričakovano dobro držali. Tega, kar sem opažal lani, da je odpornost bolj posledica kasnejšega razvoja listov, letos nisem mogel potrditi, saj kodravosti ni bilo niti na drevesih, ki naj ne bi bila odporna. Samo en sejanec, ki sem ga posadil na malo bolj senčno mesto, je bil kodrav in od takega se je bolje kar takoj posloviti, posebej kar imam na zalogi še kakšnih 20 lanskih sejancev. Obe ‘odporni’ sta še majhni, tako da je plodov na njih hitro preveč in so drobni. Bo že boljše.

Čeprav se za kodravost, tudi pri sejancih vinogradniške breskve, zdi, da pride in gre, saj si drevesa v glavnem po tem, ko kodravi listi odpadejo, opomore, pa ni čisto tako. V notranjosti krošnje in na spodnji strani se vejice sušijo, tudi če sprva še nosijo cvetove, se ne razvijejo plodovi in  naslednje leto bodo vej(ic)e popolnoma suhe. Te glivne okužbe se ne da kar tako znebiti. Kemija lahko pomaga, razni bakrovi pripravki, na primer, a pri nas upamo na naravo. Prebral sem, da se okužba ne pojavi, če v kritičnem obdobju razvoja ne pade vsaj 3 l padavin na kvadratni meter, čemur mora slediti 12 dni vlažnega vremena s temperaturo pod 19 stopinj C.  Tako enostavno je to. Zdaj pa naj nekdo malo bolj pazi na vreme, prosim.

 

Breskova kodravost 2017

Letošnjo pomlad se je za breskve dobro izšlo. Lani sem se pridušal, kako odporne breskve sploh niso odporne, samo bolj kasne. Letos sem že kar videl, kako bo scenarij enak, samo še hujši. Pa je bilo ravno obratno. Sicer ‘odporni’ breskvi nista ravno v najboljši kondiciji. Eno je kodravost lani kar precej zdelala, druga pa je itak še mladič. Obe vinogradniški pa sta obilno cveteli in ko so se začeli razvijati listi, je bilo vse v redu, kodravost je bila samo tu in tam na kakšnem listu, edino na notranjih enoletnih vejicah so se listi sušili, kar sem tudi pripisal okužbi od lani. Očitno je dokaj malo dežja v kritičnem obdobju za razvoj kodravosti pomagalo, da se gliva, ki kodravost povzroča, ni mogla razviti tako kot prejšnja leta. Je pa zanimivo, da sem lani posadil enoletno breskev, vzgojeno iz peške. Sicer nisem čisto prepričan, ampak mislim, da je bila tista sploščena breskev, ki so jih zadnja leta začeli prodajati. No, ta breskev je močno napadena, so pa znaki okužbe na listih drugačni kot na ‘domačih’ breskvah. Na tej so listi ožji in rdečkastorumene spremembe na listih so bolj drobne, tako da ne morem reči, da so listi napihnjeni, kot je značilno za kodravost na drugih sortah. Sem že hotel izruvati drevesce, saj imam kup drugih breskev iz lanskih pešk, pa sem si premislil. Bom videl, če bo rastlina po letošnji okužbi naslednje leto kaj bolj odporna. Pri glivnih okužbah je bolj verjeten obraten scenarij, da bo okužba hujša, ni pa nujno.

Ker se da kodravost v veliki meri preprečiti z zgodnjim škropljenjem z bakrovimi pripravki, verjetno koga zanima, zakaj torej nismo škropili in zakaj mučimo drevesa, da se spopadajo z okužbo. Na to težko odgovorim tako, da bo prepričljivo. Najbolj enostavno bi bilo reči, da ‘pri nas ne škropimo’. Ne trte, ne breskev, ne sliv, ne paradižnika, ne rukole. Zato imamo pridelka malo in liste preluknjane. Zato pa (mislimo, da) vemo, kaj jemo.

Post scriptum za tiste, bolj študiozne:
Kodravost povzroča gliva Taphrina deformans iz skupine zaprtotrosnic. Obstaja v dveh življenjskih oblikah: enocelični in večcelični. Prezimijo spore in enocelične glive, ki so zarite v lubje in v luske popkov, od koder okužijo list, ko je ta še majhen. Če so razmere ugodne (to pa pomeni visoko vlago vsaj 12 ur in temperaturo vsaj 12 stopinj C, pride do kalitve spor in razvijejo se glivne nitke, ki se razraščajo po listu. Glive sintetizirajo rastlinski hormon, ki povzroči gubanje listov. Na zgornji stani listov nitke naredijo spore, ki jih nato veter in voda preneseta naprej po drevesu in na sosednja drevesa, kjer nato prezimijo. Posebna podvrsta okuži mandljevce (pri nas tega še nismo opazili), pri močni okužbi pa se lahko pojavijo tudi deformacije na drugih rastlinah. Pred leti smo imeli nekaj napadenih vej marelic, zdaj pa že nekaj časa ne. 

Neodporne odporne breskve

Po tem, ko sem lani precej pohvalil na kodravost odporne breskve, sem letos kar debelo pogledal, saj je breskev enako kodrava kot vinogradniška breskev, ki raste v bližini. Pomeni, da je preživela, listi pa so večinoma napadeni, napihnjeni in rdeči, nekaj pa jih je tudi odpadlo. Povsem drugače kot lani! Glede vinogradniških pa: nekateri mislijo, da so vinogradniške breskve po definiciji odporne proti kodravosti, kar pa ne drži. Se sicer držijo dosti bolje od ‘navadnih’ (na primer redhaven), vseeno pa zbolevajo, a si po prvem napadu dobro opomorejo.

Razlago, kaj se je zgodilo z ‘odporno’ breskvijo sem hitro našel, saj sem malo stran letos zgodaj spomladi posadil še eno drevo. To v začetku maja ni imelo niti enega napadenega lista – kot da bi bilo v drevesnici drevo nekako zaščiteno za prvo leto. Toda verjetni razlog je ta, da prvo leto sadika zastaja v rasti in požene liste precej kasneje od breskev, ki so bile posajena prejšnja leta. Ko odžene liste, je napad kodravosti že mimo in drevo ostane neprizadeto. Ne morem reči, da je to goljufija, tako pač je: na ‘odpornost’ je treba gledati relativno. Tudi športniki kdaj zbolijo.