Po francoskih, južnoafriških in briških vinih končno spet nekaj domačega, iz vasi. Povh je prva hiša na Gočah in za razliko od večine je videti čisto nova. No, ni čisto nova, vseeno pa je gradnja omogočila, da je pod hišo kar velika klet, pa tudi vinogradov mora biti veliko, saj je v kleti veliko nerjavnih sodov, seznam vin pa dolg, za vsakogar nekaj. Od rdečih merlot, cabernet sauvignon in barbera, pri belih ni da ni, od zelena in pinele do muškata. Kakšnih posebnih zalog starejših letnikov niti ne gre pričakovati, povpraševanja je dosti in kaj bi si lahko vinar želel boljšega kot da proda sproti, kar pridela.
Buteljčno vino z Goč je pravzaprav redkost sama po sebi. Ne rečem, da se ga ne da dobiti, ampak večinoma boste ponj morali priti na Goče in še vedeti boste morali, na katera vrata potrkati. Tako ima človek že pred steklenico malo rešpekta.
Po poskušanju, večinoma ob hrani, bi za letnik 2014 lahko rekel, da so vina korektna, da so bela bolje uspela od rdečih, med belimi pa so nekateri solidni standardi, na primer chardonnay, tudi sivi pinot (čeprav malo premalo značilen, od barve naprej), uspel rumeni muškat, pinela malo manj, zelen pa je celo bolj intenziven po okusu kot je običajno pri večini vinarjev. Glede na manj uspela merlot in barbero je rose bil skoraj presenečenje.
Skratka, gre za nezahtevna in pitna vina in če upoštevamo, kako težko je bilo lani pridelati kvalitetno grozdje, je treba biti s tem, kar je uspelo narediti Povhovim, zadovoljen (z izjemo nekaterih rdečih sort). Tudi cena je več kot sprejemljiva.
Mojih 12 klarnic 