Prvak z Goč

Sicer nimamo olimpijskega prvaka, za kar je gotovo krivo to, da nimamo ne olimpijskega plavalnega bazena ne nogometnega igrišča, imamo pa prvaka Vipavske vinske ceste 2016! In to je za Goče pravzaprav še pomembnejše, pa čeprav tekmovanje ni mednarodno. V resnici je za Goče postalo nenavadno, da je sploh po čem na prvem mestu, in presenetljivo, da ni edina novica z Goč ta, da se ukvarja s spomeniško zaščito (je ne mara, ker nima od nje nobene koristi) in športnim igriščem (ga nujno rabi, ker sicer mlade družine odhajajo v kraje z igriščem, če sem prav razumel; verjetno nisem).

Postati prvak Vinske ceste je pravzaprav veselo-žalostna novica za Goče, kraj ki je stoletja slovel po svojih vinih in je na vinski trgovini zgradil svoj nekdanji sloves in bogastvo, ki se kaže v veliki cerkvi in nekaterih mogočnih domačijah. Žalostna novica pravim zato, ker ni nobenega vinarja, ki bi po svojem slovesu segel preko lokalne vinske ceste. Goče bi se morale zgledovati po Planini, kjer so razmere za vinogradništvo podobne, a tam srečamo bolj znane vinarje in pogosto boljša vina. Podobno je v Podragi. Tretji vzor bi lahko bilo Vrhpolje, kjer vsaj večji vinarji znajo stopiti skupaj, pa so si med sabo vseeno različni. Na Gočah pa to ne gre, ni ambicij, ni volje… Eden redkih neformalnih poskusov, da bi nekaj delovalo kot skupno goško, je stran na Facebooku, če odmislim recimo prizadevanje župnije za prenovo cerkve, a to ni samo stvar Gočanov, pač pa tudi vaščanov okoliških vasi.

Vsa čast Vinarstvu Povh za dosežen naslov prvaka za rumeni muškat 2015, kar bo, upam, stopnička k nadaljnjim uspehom. Temu so dodali še priznanje, da je bil njihov zelen 2015 izbran za protokolarno vino Občine Vipava. Na uspeh lahko gledamo kot na pomembno stopnjo v promociji vinarja, ki pa pravi, da letino redno v celoti proda (in v tem smislu uspeha in promocije niti ne rabi). Ampak ali rabijo samopromocijo športniki? Razen redkih večina zaradi uspehov ne bo prestopila v boljši klub za visoke vsote, njihov mesečni dohodek ne bo višji in ko bodo končali s kariero, bodo učitelji telovadbe ali trenerji za povprečno plačo. Zmagovalna logika, ki jo od športnikov zahtevamo, za nas, ostale, ne pride v poštev. Prenaporno. Se ne izplača. Zakaj pa?