Po tem, ko sem lani precej pohvalil na kodravost odporne breskve, sem letos kar debelo pogledal, saj je breskev enako kodrava kot vinogradniška breskev, ki raste v bližini. Pomeni, da je preživela, listi pa so večinoma napadeni, napihnjeni in rdeči, nekaj pa jih je tudi odpadlo. Povsem drugače kot lani! Glede vinogradniških pa: nekateri mislijo, da so vinogradniške breskve po definiciji odporne proti kodravosti, kar pa ne drži. Se sicer držijo dosti bolje od ‘navadnih’ (na primer redhaven), vseeno pa zbolevajo, a si po prvem napadu dobro opomorejo.
Razlago, kaj se je zgodilo z ‘odporno’ breskvijo sem hitro našel, saj sem malo stran letos zgodaj spomladi posadil še eno drevo. To v začetku maja ni imelo niti enega napadenega lista – kot da bi bilo v drevesnici drevo nekako zaščiteno za prvo leto. Toda verjetni razlog je ta, da prvo leto sadika zastaja v rasti in požene liste precej kasneje od breskev, ki so bile posajena prejšnja leta. Ko odžene liste, je napad kodravosti že mimo in drevo ostane neprizadeto. Ne morem reči, da je to goljufija, tako pač je: na ‘odpornost’ je treba gledati relativno. Tudi športniki kdaj zbolijo.
Mojih 12 klarnic 