Letošnjo pomlad se je za breskve dobro izšlo. Lani sem se pridušal, kako odporne breskve sploh niso odporne, samo bolj kasne. Letos sem že kar videl, kako bo scenarij enak, samo še hujši. Pa je bilo ravno obratno. Sicer ‘odporni’ breskvi nista ravno v najboljši kondiciji. Eno je kodravost lani kar precej zdelala, druga pa je itak še mladič. Obe vinogradniški pa sta obilno cveteli in ko so se začeli razvijati listi, je bilo vse v redu, kodravost je bila samo tu in tam na kakšnem listu, edino na notranjih enoletnih vejicah so se listi sušili, kar sem tudi pripisal okužbi od lani. Očitno je dokaj malo dežja v kritičnem obdobju za razvoj kodravosti pomagalo, da se gliva, ki kodravost povzroča, ni mogla razviti tako kot prejšnja leta. Je pa zanimivo, da sem lani posadil enoletno breskev, vzgojeno iz peške. Sicer nisem čisto prepričan, ampak mislim, da je bila tista sploščena breskev, ki so jih zadnja leta začeli prodajati. No, ta breskev je močno napadena, so pa znaki okužbe na listih drugačni kot na ‘domačih’ breskvah. Na tej so listi ožji in rdečkastorumene spremembe na listih so bolj drobne, tako da ne morem reči, da so listi napihnjeni, kot je značilno za kodravost na drugih sortah. Sem že hotel izruvati drevesce, saj imam kup drugih breskev iz lanskih pešk, pa sem si premislil. Bom videl, če bo rastlina po letošnji okužbi naslednje leto kaj bolj odporna. Pri glivnih okužbah je bolj verjeten obraten scenarij, da bo okužba hujša, ni pa nujno.
Ker se da kodravost v veliki meri preprečiti z zgodnjim škropljenjem z bakrovimi pripravki, verjetno koga zanima, zakaj torej nismo škropili in zakaj mučimo drevesa, da se spopadajo z okužbo. Na to težko odgovorim tako, da bo prepričljivo. Najbolj enostavno bi bilo reči, da ‘pri nas ne škropimo’. Ne trte, ne breskev, ne sliv, ne paradižnika, ne rukole. Zato imamo pridelka malo in liste preluknjane. Zato pa (mislimo, da) vemo, kaj jemo.
Post scriptum za tiste, bolj študiozne:
Kodravost povzroča gliva Taphrina deformans iz skupine zaprtotrosnic. Obstaja v dveh življenjskih oblikah: enocelični in večcelični. Prezimijo spore in enocelične glive, ki so zarite v lubje in v luske popkov, od koder okužijo list, ko je ta še majhen. Če so razmere ugodne (to pa pomeni visoko vlago vsaj 12 ur in temperaturo vsaj 12 stopinj C, pride do kalitve spor in razvijejo se glivne nitke, ki se razraščajo po listu. Glive sintetizirajo rastlinski hormon, ki povzroči gubanje listov. Na zgornji stani listov nitke naredijo spore, ki jih nato veter in voda preneseta naprej po drevesu in na sosednja drevesa, kjer nato prezimijo. Posebna podvrsta okuži mandljevce (pri nas tega še nismo opazili), pri močni okužbi pa se lahko pojavijo tudi deformacije na drugih rastlinah. Pred leti smo imeli nekaj napadenih vej marelic, zdaj pa že nekaj časa ne.
Mojih 12 klarnic 